Cilj letošnjega obeleževanja svetovnega dne hrane je spodbujanje vseh držav sveta in vseh sektorjev (kmetijskega, okoljskega, zdravstvenega, izobraževalnega,…) k združitvi moči, da zagotovimo dostop do varne in kakovostne hrane po sprejemljivih cenah za vse. Potrebno je poudariti, da je bilo leta 2018 več kot 820 milijonov lačnih in kronično podhranjenih prebivalcev, na drugi strani pa smo priča naraščanju števila ljudi s prekomerno težo.
V nekaterih delih našega planeta je hrana postala moda in prestiž. Na TV zaslonih nas zasipajo z različnimi kuharskimi oddajami, police trgovin so polno založene, ponujajo mamljive popuste na količine, ki se jim je težko odreči. Pri tem pa pozabljamo, da na svetu kar 40% te hrane pristane v smeteh. Samo v Sloveniji zavržemo letno okoli 131.000 ton hrane, kar je okoli 64 kilogramov na prebivalca.
Ob tem bi se moral vsak izmed nas zamisliti nad svojimi dejanji, saj bi za ljudi, ki trpijo hudo pomanjkanje, zavrženi ostanki hrane pomenili prepotreben obrok, ki ga največkrat nimajo.
V Sloveniji problema kronične lakote ni, se pa strokovnjaki intenzivno ukvarjajo s tem, kako odpraviti posledice neustreznega prehranjevanja in nezadostne telesne dejavnosti. Dokazano je, da sodijo dejavniki nezdravega življenjskega sloga med najpomembnejše v procesih nastajanja, napredovanja in povečanja zapletov najpogostejših nenalezljivih bolezni kot so bolezni srca in ožilja, debelosti, sladkorne bolezni in raznih vrst rakavih obolenj.
Čas, v katerem živimo, je vse manj naklonjen zdravemu načinu življenja in resnično zdravo hrano je vse težje najti. Nenazadnje pa so ključne predvsem odločitve nas posameznikov v vlogi potrošnikov. Kot ozaveščeni in informirani potrošniki namreč z izbiro kakovostnih, lokalno in tradicionalno pridelanih živil vplivamo na celotno živilsko verigo. Na ta način posamezniki s spreminjanjem prehranjevalnih navad lahko izboljšamo svoje zdravje in kakovost življenja ter hkrati poskrbimo za ohranitev planeta.
