Učiteljica geografije Mojca Janžekovič se je udeležila izobraževanja na prostem »Outdoor education – sustainable education activities for health and environmental awareness« , ki je potekalo od 2. do 8. julija 2022 na São Miguelu, največjem otoku azorskega arhipelaga. Namen usposabljanja je bil pokazati, kako je mogoče v študijo vključiti lokalno okolje, posvetiti pozornost podnebnim spremembam in njihovim vplivom, razširiti kulturno zavest udeležencev in strokovno angleško besedišče ter kako združiti varstvo okolja in telesna dejavnost, uporaba trajnostnih metod učenja v naravi, uporaba lokalnih naravnih virov.
Usposabljanje je bilo razdeljeno na dva dela: študijska potovanja in podporna predavanja-razprave, ki so nudila pregled možnih pedagoških strategij, trikov in splošnega teoretičnega znanja, ki potrjuje pomen neformalnega učenja pri razvoju in utrjevanju tako predmetno povezanih kot in splošne kompetence. Predavatelji so bili zelo izkušeni in zelo predani ljubitelji izobraževanja na prostem. Tako smo izvedeli, kako se je v Španiji razvijala in širila mreža tako imenovanih gozdnih vrtov, katerih glavni vzor so bile predvsem skandinavske države. Govorili so tudi o skavtskem gibanju v Španiji in drugih državah ter o tem, koliko je ta organizacija prispevala k vrednotni vzgoji mladih in ohranjanju narave nasploh. Zelo naklonjena je bila predstavitev mladega španskega znanstvenika, ki je poudaril vlogo znanstvenikov pri oblikovanju znanstveno utemeljenega pogleda na svet in njihov vpliv pri osvetljevanju podnebnih sprememb in iskanju rešitev. Najbolj pa se je dotaknila predstavitev portugalskega naravovarstvenika Manueala Nunesa, ki je izpostavil vse pomembnejši trend v evropskem šolskem izobraževanju – neformalno učenje, ki bi moralo biti veliko bolj povezano s sodobnimi učnimi načrti. Manuel je govoril v svojem rojstnem mestu Lousada, ki je leta 2014 začela Bioescola projekta, ki naj bi okrepil naravovarstvene dejavnosti in okoljsko ozaveščenost študentov nasploh na lokalni ravni. Pri tem je pomembna vloga lokalne skupnosti, ki omogoča vključevanje dijakov na vseh stopnjah šolanja. Projekt poteka že 8 let, njegove ključne besede pa so zagotavljanje biotske raznovrstnosti, krožno gospodarstvo, lokalna kulturna dediščina, vključevanje državljanov in zeleno upravljanje. Poudaril je, da je zelo pomembno ustvariti obliko sodelovanja, v katero so vključeni tako raziskovalci (Univerza v Aveiru), lokalne oblasti, skupnost in šole, ki ponuja raznolike možnosti za izvenšolsko učenje in zagotavlja potrebno materialno podporo za izvajanje učenja. dogodkov. Izjave velikih mednarodnih organizacij zvenijo spodbudno, a prave spremembe se vseeno začnejo na lokalni ravni.
Med študijskimi potovanji smo obiskali glavne čudovite kraje otoka, hodili po vulkanski pokrajini, izkusili lokalne življenjske razmere in dobili predstavo o zgodovini tega dela daleč od portugalske domovine. Kljub bujni vegetaciji je to območje tudi dober izobraževalni pripomoček za ocenjevanje človekovih vplivov. Zelo velik del flore ni lokalnega izvora in kopenska favna je tukaj presenetljivo skromna. Večkrat so bile vnesene vrste, ki so se izkazale za invazivne in so prevzele oblast na račun lokalne flore. Presenetljivo je bilo videti črede krav na vulkanskih pobočjih in grme hortenzij, ki se širijo okoli njih (tudi hortenzije so tujerodna vrsta). Pomemben vir preživetja otočanov je živinoreja in seveda turizem, ki po koroni spet dobiva zagon. In medtem ko se države celinske Evrope spopadajo s toplotnimi valovi, je bilo pri nas atlantsko podnebje prijetno milo. Kljub skoraj vsakodnevnim nevihtam smo bili deležni dovolj sonca in občutili smo južni občutek.
Zelo pomembna so bila tudi znanja in izkušnje, ki so jih med usposabljanjem izmenjali z učitelji iz drugih evropskih šol. Spet se je pokazalo, da so naši pomisleki velikokrat skoraj enaki, pogosto smo prišli do spoznanja, da bo poučevanje na prostem pripomoglo k večji povezanosti dijakov z okoljem. Vse več je govora o motnjah v duševnem zdravju, ki so pogosto vzrok za slabši učni uspeh, a jih je pogosto mogoče zlahka omiliti s tesnejšim stikom z naravo in trajnostnim uživanjem njenih bogastev, tudi s telesno dejavnostjo in izkustvenim učenjem.
Na São Miguel in drugih otokih Azorov je vsekakor veliko možnosti za odkrivanje, in to je najbolje narediti pod vodstvom dobro obveščenih in predanih domačinov. Vse to nedvomno velja tudi za Slovenijo. Bolj kot čutimo neločljivo povezanost z edinstveno naravno in kulturno dediščino, več lahko ponudimo drugim. Tudi naši učenci imajo to iskrico radovednosti, ko bi le bilo dovolj vodičev, ki bi jim pokazali pravi konec ceste!
