S klikom na zgornjo sliko si lahko pogledate še ostale slike.
Na povabilo slovenske sekcije IBBY – njene predsednice Tine Bilban in koordinatorice Špele Frlic (pisateljice in pripovedovalke) je sedem učencev naše šole obiskalo mednarodni kongres IBBY, ki se je od 27. 8. do 2. 9. 2024 odvijal v Trstu.
Priprave na kongres so potekale celo šolsko leto: prebirali smo knjižna dela slovenskih in tujih avtorjev ter ilustratorjev in prevajalcev, ki so bili predvideni gostje na kongresu (Michael Rosen, Roberto Piumini, Anja Štefan, Maša Ogrizek, Aksinja Kermauner, Ana Barič Moder, Sydney Smith, Mateja Seliškar Kenda, Majda Koren …).
Mladi bralci OŠ Toma Brejca Asja Ogrizek, Špela Štrumbelj, Liza Neja Mlinarič, Ella Poljanšek, Ajda Strniša in Anže Benkovič, so izbrali tudi najljubše delo slovenskega pisatelja, ki so ga predstavili v Trstu mladim sovrstnikom iz Italije, Avstrije in Nemčije (izbrali so naslednja dela: Karlovšek: Preživetje, Na svidenje, Lara, Moderndorfer: Kit na plaži/ Kot v filmu, Jaz sem Andrej … Simoniti/Ivana nad morjem …).
Med našimi srečanji IBBY skupine v preteklem šolskem letu smo raziskovali Italijo, zanimivosti Trsta in okolice, kulinariko, umetnost … V enem od srečanj smo si v kuharski delavnici pripravili popečene bruskete s paradižniki, carbonaro ter sladico tiramisu. Ob tem smo prisluhnili italijanski sodobni glasbi, se seznanili s festivalom San Remo in s petjem refrenov zaključili kulinarično delavnico.
Naslednje srečanje smo posvetili pripravi Sobe pobega na temo Italije, kar bomo letos z veseljem uporabili na Noči branja.
Januarja nas je obiskala avtorica knjige Bleščivka, ki so jo prebrali vsi člani bralnega kluba. Pogovor s Špelo Frlic nam je odstrl nove plasti zgodbe, dobili smo odgovore na vprašanja, ki so se porajala ob branju zanimive in zabavne knjige, ki je izšla v zbirki Sinji galeb pri Mladinski knjigi. Pogled na knjigo in doživljanje vsebine v pogovoru z avtorjem obogatimo, odstremo tančice, ki razgalijo skrivnostnost zgodbe in s tem očaramo mlade bralce.
Druženja članov Ibby skupine so se nadaljevala tudi preko zooma, poletna srečanja pa so potekala v živo vse do našega odhoda v Trst.
Slovenijo sta na kongresnem dogajanju zastopali učenki Asja Ogrizek in Špela Štrumbelj. Italijanska sekcija Ibby je za vse predstavnike mladih bralcev iz Nemčije, Avstrije, Italije in Slovenije pripravila zanimiv predkongresni program, ki smo mu, poleg Asje in Špele, sledili tudi mi.
Obiskali smo Barkovlje (tržaško-beneško in italijansko Barcola), priobalno predmestno četrt Trsta, kjer smo se potopili v hladno Jadransko morje, v sredinem popoldnevu pa smo odšli tudi do Devina, kjer sta pesnika Rainer Maria Rilke (Devinske elegije) in Dante Alighieri našla navdih za literarno ustvarjanje. Ogledali smo si grad, ki stoji na sto metrov visoki pečini in prisluhnili Ajdini interpretaciji legende o Beli dami.
V poznem popoldanskem času smo se udeležili otvoritve razstave o delu in življenju Jelle Lepman, ustanoviteljice mednarodne mladinske knjižnice v Munchnu in leta 1951 ustanovljene organizacije IBBy. Razstava je na ogled v centru Trsta, v neposredni bližini glavnega tržaškega trga Piazza Unita.
Četrtek je bil namenjen ogledu gradu Miramare in njegovih čudovitih vrtov. Liza Neja nam je predstavila zgodovino gradu in tragično zgodbo nadvojvode Ferdinanda Maksimiljana, ki je dal postaviti grad, vendar v njem z ženo Šarloto Belgijsko ni užil veliko časa, saj je bil v Mehiki kot cesar usmrčen pri svojih rosnih 34 letih. V senci eksotičnih dreves, ki jih je s svojih potovanj prinesel nadvojvoda, smo pripravili prvi »Dekameron trenutek« – prisluhnili smo predstavitvam slovenskih knjižnih del in se pogovarjali o jeziku, o dobrih in slabih zgodbah, vrhunskih zapletih in vsemu, kar nam branje prinaša.
Sledili so trije kongresni dnevi, ki so prinesli veliko vznemirjenja, navdušenja, vzhičenosti in dela.
Asja in Špela sta bili vpeti v priprave na prvo okroglo mizo, na kateri so prvič v zgodovini obstoja organizacije IBBY mladim na kongresu dali besedo. Razgovorili so se o neprijetnostih, s katerimi se srečujejo strastni mladi bralci, saj jih vrstniki izločajo in v dvorano je zarezalo sporočilo, da branje med mladimi danes ni vrednota, da»ni kul«, zato so na okrogli mizi mladi rotili odrasle, naj pomagajo to stanje normalizirati. Nastavili so tudi ogledalo staršem, ki v mnogih primerih niso vzor in zgled mladim, saj mnogo časa preživijo pred tv – jem in s telefonom v roki. Ne berejo z njimi, ne pogovarjajo se o knjigah. Moti jih tudi, da so bralci strokovnih knjig bolj cenjeni od ostalih, ki berejo romane in druga leposlovna dela. Mladi bralci so se zavedali, da publika, ki bi morala prisluhniti njihovim razmišljanjem, žal ni prisotna v kongresni dvorani. Razmišljanja mladih bralcev so odstrla nove teme, ki so s kančkom grenkobe popeljala kongres v naslednja predavanja.
Delo ostalih članov naše Ibby skupine pa je bilo prežeto z intervjuji. V preddverju velike kongresne dvorane – avditorija Generali, so za pogovor zaprosili Alenko Veler, urednico mladinskega leposlovja pri založbi Mladinska knjiga. Predstavila je uredniško delo, težave pri izboru literature, za katero se urednik odloči: izbor temelji na jezikovno kakovostnih knjigah, katerih vsebina opisuje aktualne probleme v svetu in nas seznanja z različnimi kulturami sveta. Išče knjige, ki spoštujejo otroke in izražajo vrednote sprejemanja različnosti in spoštovanja do vsega, kar nas obdaja. Zanimiv je bil njen podatek, da vsaka knjiga doživi najmanj šest branj pred tiskom, s čimer se izognejo napakam.
Spregovorili so tudi o slengu, katerega prevod je nehvaležno in težko delo, vsebina pa tudi hitro postane nezanimiva, saj zastara. Mladi bralci so ji zaupali, da raje berejo knjige v angleškem jeziku, saj so prevodi neustrezni in slabi. Po pogovoru se je razkrilo, da so posegali po knjigah slovenskih založb, ki nimajo kakovostnih prevajalcev, ne urednikov in ne lektorjev.
Alenka Veler je mlade bralce povabila k branju kakovostnih slovenskih prevodov, ki v človeku odstrejo drobne »medplasti«, saj teh pri branju v angleškem jeziku ni moč doživeti, ker je naš jezik slovenščina. S tem ohranjamo slovenski jezik in bogatimo naše dojemanje in razumevanje življenja.
Zanimiv je bil tudi petkov pogovor s prevajalko Matejo Seliškar Kenda, ki se je s prevodom knjige Bratje Barta Moeyarta uvrstila na IBBY častno listo 2024.
Mateja prevaja iz nizozemščine in povedala nam je, da je prevajanje samotno delo, da raje kot stvarno literaturo prevaja leposlovje. Ob vprašanju, kaj ji je pri prevajanju najteže, je povedala, da ji ni lahko ob prevodih »težkih« zgodb, ki se je dotaknejo in govorijo o hudih življenjskih preizkušnjah (smrt, bolezen, drugačnost …). Včasih si mora vzeti premor in se posvetiti povsem drugim vsebinam. Zanimiv zalogaj je prevajanje hrane, saj določenih jedi ljudje v drugih deželah ne poznajo in prevod jedilnega lista je včasih pravi zalogaj. Pri prevajanju knjige Dekle z mušketo (Založba Malinc), ki je tudi prejela zlato hruško, se je morala natančno seznaniti z orožjem in prevod je vseboval kar veliko raziskovanja ter obisk ljubljanskega strelišča. »Ne moreš pisati o rečeh, ki jih ne poznaš …« je dejala. Prevajanja se vedno loti od prve do zadnje strani, vmes ne preskakuje poglavij, niti si ne vzame prostega časa, da ne izgubi niti, vzdušja in glasu pripovedovalca. Prevajalka Mateja Seliškar Kenda je mlade bralce povabila k študiju skandinavskih jezikov, saj teh prevajalcev v Sloveniji primanjkuje.
Sobotni dan je bil malce bolj sproščen, prvič v vseh dneh nam je čas dopuščal, da smo si sami skuhali kosilo. Na trgih in ozkih ulicah Trsta smo prebirali naše komentarje in ugotavljali, kako različne stvari opazimo in kaj nam je pomembno.
V nasprotju z nami pa sta imeli Asja in Špela kar napet urnik, saj ju je doletela čast, da sta intervjuvali letošnjega Andersenovega nagrajenca, kanadskega ilustratorja Sydneya Smitha takoj po prejemu veličastne nagrade. Posneli sta polurni pogovor, v katerem je ilustrator poudaril, da v svojih slikah, ilustracijah in risbah izraža otroka, ki biva v njem. (Zvočni posnetek je objavljen na FB strani slovenske sekcije IBBY.)
»Dan (sobota) smo začeli v bližnji kavarni, kjer smo se posladkali s polnjenimi rogljički. Potem smo odšli do kongresnega centra. Tam smo poslušali kar nekaj predavanj. Še posebej všeč mi je bilo predavanje Špele Frlic o pripovedovanju, predavanje o interaktivni knjigi za gluhe in slepe, ter predavanje o tem, kako mladi lahko pripomorejo pri glasovanju na raznih tekmovanjih. Po predavanjih smo imeli kosilo, med katerim sva se s Špelo zagovorili z Japonci. Po kosilu smo imeli delavnico na temo prevajanja. Po koncu delavnice sva se s Špelo pripravili na intervju, ki se je zgodil kmalu po tem. Intervju je bil res sproščen. Sydney Smith je podpisal knjigo, odgovoril je na najin izbor najljubših vprašanj in se fotografiral z nama. Všeč mi je da je odgovarjal kar na dolgo, njegovi odgovori pa so bili res človeški in prizemljeni. Še zmeraj ne morem verjeti, da sem ga imela čast intervjuvati. Mislim, da je intervju lepo uspel. Še posebej pa mi je bil všeč način, kako je podpisal knjigo. Po intervjuju smo imeli prosti čas. Ta dan je bil eden mojih najljubših, če ne najljubši.« Asja
Kljub zanimivemu in raznolikemu dogajanju smo bili vsi veseli, da smo v tej neznosni vročini dočakali nedeljo, zadnji dan kongresa. Čutiti je bilo sproščeno vzdušje na prireditvenem prostoru in okrogla miza, ki so jo tudi tokrat pripravili mladi bralci, je bila bolj namenjena zahvalam, navdušenju in deljenju vtisov. Naše delo je bilo kljub zadnjim trenutkom na kongresu zelo plodno. Pogovarjali smo se z otroško in mladinsko pisateljico Aksinjo Kermauner, Majdo Koren in Anjo Štefan. Komentarji mladih bralcev OŠTB:
“Aksinjo Kermauner smo povprašali o njenih pisateljskih začetkih in študiju: njena prva izbira študija je bila psihologija, a ga je zaradi disleksije (predmet statistika ) opustila in se odločila, da bo nadaljevala na Pedagoški fakulteti (smer slovenščina in likovni pouk).
Svoje delo je začela v Centru za slepe in slabovidne. Tam je tudi spoznala učenko, ki jo je navdušila za pisanje zgodb. V prvi knjigi je prikazala težave ljudi, ki imajo albinizem. Otroci iz centra so to knjigo ilustrirali.
Pozvala nas je, da se do ljudi z različnimi ovirami vedemo čimbolj naravno, saj so ljudje kot mi.
Povedala nam je tudi, da večina slepih ljudi dandanes dobi psa vodnika, ki jim pomaga pri premagovanju vsakdanjih ovir. Njegovo šolanje traja kar dolgo, saj tak kuža opravlja res odgovorno delo. Labradorci, še posebej psičke, so se izkazali najboljši za to vlogo.
Svoje knjige želi približati slepim, slabovidnim, gluhim in naglušnim, saj piše o njih in zanje in seveda za vse druge bralce, da približa njihov svet temnih odtenkov svetlobe in tihote (Berenikini kodri, Žiga špaget gre v širni svet / 2011 – tipna slikanica za slepe Žiga špaget gre v širni svet je bila na svetovnem sejmu otroških in mladinskih knjig v Bologni razstavljena kot izjemen dosežek med knjigami za otroke s posebnimi potrebami pri IBBY, ilustracija iz knjige pa je bila objavljena na naslovnici kataloga/).
Njena najnovejša knjiga Orfejeva Lira bo darilo vsem letošnjim dijakom prvega letnika v okviru nacionalnega projekta Rastem s knjigo, česar se mi upravičeno veselimo, saj jutri vstopamo v 1. letnik srednje šole …
Zaupali smo le delček vseh zanimivosti o načinu dela Aksinje Kermauner, ki jih je delila z nami.”
Ujeli smo tudi pisateljico otroških knjig Majdo Koren. Kdo ne pozna njene Male pošasti Mici?«’Morda pa ne veste, da je vse v tej knjigi čista resnica… Samo krivca je bilo treba najti,” pravi Majda Koren.
Že odkar zna brati, zapisuje svoje ideje. In včasih kakšna prav super zasije vsem nam!
Ibby kongres,Trst ( zadnje ure kongresnega dogajanja …)
Včasih je češnja na torti tisto, kar šteje. In imeli smo res veliko srečo, da se nam je oglasila otroška pesnica in pisateljica Anja Štefan . Z njo smo skupaj zapeli in podoživeli obdobje, ko šola še ni bila naša “prva misel”. Zaupala nam je, kako se včasih sprehaja in se v njene misli prikradejo prvi verzi …in potem obrača, gnete in pestuje … vse dokler pesmica ne najde domovanja v knjigi.
Pripovedovalski festival v Cankarjevem domu, ki ga je dolga leta snovala, je med nas pripeljal mnogo ljudskih pravljic z vsega sveta. Danes pa nam je Anja povedala tisto o družini Miš in o tem, kako prav pride, če znaš govoriti več jezikov. Če želite zvedeti, kaj se je zgodilo sinčku in hčerkici miški, prelistajte čisto svežo Anjino zbirko pravljic, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga: Lisička sestrička.
Slovenska sekcija IBBY – mednarodne zveze za mladinsko književnost, vsaki dve leti uvrsti najboljša dela posameznih pisateljev, ilustratorjev in prevajalcev na IBBY častno listo. Letos so plaketo prejeli ilustratorka Maša P. Žmitek (Po sledeh velikanov), prevajalka Mateja Seliškar Kenda (za prevod knjige Bratje) ter naša današnja sogovornica Anja Štefan za slikanico Medved in klobuk.
Vsem iskreno čestitamo!
Zapisali: Neli Jenčic Turk, Liza Neja Mlinarič, Anže Benkovič, Ella Poljanšek in Ajda Strniša
Zaključek našega šestdnevnega obiska mednarodnega IBBY kongresa strnimo z vtisi naših mladih bralcev:
»IBBY congress Italia, je bil enkratna izkušnja, ki bi jo z največjim veseljem ponovila kadarkoli.
Povezala sem se z ljudmi vsega sveta in doživela neverjetno veliko stvari. Hvala za to možnost!« Špela
»Res je zanimivo, kako se lahko v manj kot tednu tako zbližaš z ljudmi. Verjetno je veliko pri tem imelo to, da imamo vsi podobne želje. Zanimivo je tudi, kako te lahko prevzame država, njena kultura, hrana, arhitektura,… Zadihaš nek nov zrak, ki ti zbistri misli. Iz izkušnje res prideš z novimi idejami in cilji. Pokaže ti, da si zmožen in da imaš moč narediti spremembo. Da si vreden časa drugih. Med njimi tudi časa Sydneya Smitha. Opraviti intervju z njim je bila res čast. Sploh si nisem predstavljala, da se to nahaja v moji prihodnosti. Ugotoviš tudi, da večina ljudi v poklicih, povezanih s knjigami, ni tam za denar, da so pristni, skromni, res čudoviti ljudje. Mogoče je bila organizacija in komunikacija malo slaba, a to se mi zdi upravičeno, saj je letos prvič, da so medse povabili mlade bralce. Zdi se mi, da so se res potrudili, da je bilo tudi njih strah prav tako kot nas. Zdaj, ko gledam nazaj, ugotavljam, da težko nekomu razložim, kaj sem doživela, saj se drugače, kot da to sam občutiš, res ne da. Če bi me nekdo vprašal, če bi izkušnjo ponovila, bi rekla, da jo imam shranjeno nekje v glavi, da si jo prevrtim, preden grem spat. Prvič po kongresu ne najdem besede, ki bi bila dovolj dobra za opis vsega dogajanja. Nekaj tako….IBBY?« Asja
»Od 27. 8. pa do 1. 9. 2024 nas je 7 učencev z našo mentorico in knjižničarko Osnovne šole Toma Brejca,Marto Grkman, udeležilo svetovnega kongresa IBBY v Trstu. Vsak dan smo bili zelo zaposleni. Prve 3 dni smo raziskovali Trst in okoliška mesta. Odšli smo v Barcolo in se tam kopali v presenetljivo hladni vodi, ter si ogledali gradova Devin in Miramar, ki sta nas presenetila s svojo lepoto in čudovitim pogledom na obalo in morje. Večere smo preživljali na sprehodih ob morju ali pa smo v apartmaju kartali in se pogovarjali. V petek smo se udeležili kongresa. Najprej smo izvedli intervjuje z Matejo Seliškar Kenda, ki je prevajalka in z Alenko Veler, ki je urednica v založbi Mladinska knjiga. Oba intervjuja sta bila zelo zanimiva. Alenka Veler nas je spomnila, kako dobro je brati knjige v tujem jeziku, ampak da nič ne premaga kakovostnega prevoda. Presenetilo me je, kolikokrat je knjiga prebrana, preden je prevod pripravljen, da ga pošljejo v tisk, rekla je, da vsej 4-krat. Nato smo poslušali okroglo mizo, na kateri so nastopali najstniki iz 4 držav: iz Italije, Nemčije, Avstrije in Slovenije. V soboto smo v apartmaju poslušali posnetek intervjuja, ki sta ga opravili naši sovrstnici Asja in Špela. Pogovarjali sta se s Sydneyem Smithom, letošnjim prejemnikom Andersenove nagrade. Ogledali smo si tudi njegov video, v katerem smo videli, kako ustvarja, kako zgleda njegov atelje. V nedeljo smo v kongresni center prišli kar s kovčki, saj je bil to za nas zadnji dan. Najprej smo se po kongresnem centru malo sprehajali, da bi že zadnjič začutili vzdušje kongresa. Nato smo opravili še nekaj intervjujev. Tokrat z Aksinjo Kermauner, ki piše knjige o slepih in gluhih, ki so tudi prilagojene zanje, izvedli smo tudi intervju z Majdo Koren in Anjo Štefan. Kongres se je zaključil še z eno okroglo mizo, na kateri so nastopali naši sovrstniki. Po končanem kongresu smo se odpravili na »zanimivo« pot domov.
Obisk Trsta in IBBY kongresa se mi je zdela odlična izkušnja, zato sem zelo počaščena, da sem bila lahko ena od 7 izbrancev, ki sem se kongresa lahko udeležila. Veliko novega sem zvedela o svetu knjig, založništvu, urednikovanju, prevajanju in pisateljevanju … Všeč mi je bilo tudi, da smo prve 3 dni raziskovali Trst in okolico. S čudovito opremljeno notranjostjo in s čudovitim pogledom na morje in obalo sta me navdušila gradova Miramar in Devin.«
Liza Neja
Za vse nas bo obisk mednarodnega kongresa IBBY nepozabna dogodivščina, ki nam je obogatila zadnje dni avgusta. Srečno vsem devetošolcem, ki so nam ušli v srednje šole in Asji, ki bo vtise delila z letošnjimi devetošolci in mlajšimi učenci OŠ Toma Brejca.
Mentorica skupine IBBY: Marta Grkman Repolusk, šolska knjižničarka
