Dragi bralci – torej vsi, ki radi odkrivate zgodbe, jih preobračate in iščete skrivna sporočila med vrsticami!
Pa smo spet na začetku novega bralnega leta, ki obljublja zanimive bralne dogodivščine.
Prvošolčki boste v šolskem projektu Rad berem natančno spoznali knjižnico, police, ki so namenjene le vam, in knjige, ki so rezervirane le za vas.
Mlade pripovedovalce od 1.—3. razreda vabimo, da postanejo veliki pripovedovalci zgodb vseh sort … s povabilom pridem v vaše učilnice.
Učenci od 1. do 7. razreda boste v našem družinskem bralnem projektu “Branje je potovanje” vse leto prebirali svojo izbrano knjigo, se o njej pogovarjali, ji nadeli nov razplet, morda narisali svežo naslovnico … V pomoč vam bosta plišasti spremljajoči junak in droben zvezek … Zverjašček, medvedek, miška, Zofka, pujsek in še kdo se bodo razveselili vaših toplih zimskih oblačil, drobnih darilc in glasnega branja. Pričnemo v oktobru …
Noč branja bo namenjena najbolj predanim in strastnim bralcem zadnjega triletja ….
Bralna značka bo namenjena vsem, tudi tistim, ki so kakšno leto na knjige malo pozabili — nič še ni zamujeno! Sicer pa pohitite — najbolj urni bralci 6.—9. razreda si boste prislužili ogled knjižnega sejma v Ljubljani ob koncu novembra.
Devetošolci boste s skodelico čaja in svojimi pogledi na prebrane zgodbe osvetljevali jutra v šolski knjižnici … In zlatim bralcem se obetajo čarobne Benetke v maju.
Reševali boste kvize in uganke — če boste le želeli.
V goste bomo povabili nekaj pisateljev in drugih ustvarjalcev knjig.
In zagotovo bo leto prineslo še kakšno bralno darilce, ki ga bomo sproti pregnetli, okusili in ponesli v svet.
Izposoja v šolski knjižnici že teče, vsi zgoraj našteti projekti pa bodo zaživeli oktobra. Lepo vabljeni.
In danes, na dan zlatih knjig, so vsi prvošolčki dobili prav posebno darilo: knjigo Majde Koren z naslovom Protideževna juha. Hvaležni smo Društvu Bralna značka, ki že vrsto let podarja knjige prvošolcem.
Toliko iz šolske knjižnice v septembru — nacionalnem mesecu branja.
Za prijeten začetek pa kratek odlomek iz Medveda Puja (A. A. Milne, MK, 2007).
“Vsi skupaj pojdemo na ekspedicijo,” je rekel Christopher Robin.
“Na eksmedicijo?” je radovedno vprašal Pu. “Še nikdar nisem bil na nobeni eksmediciji. Kam pa gremo?”
“Ekspedicija, neumni stari Medo, ne eksmedicija. To je tujka.”
“O!” je vzkliknil Pu. “Že vem.” Ampak v resnici ni vedel.
“Odkrili bomo severni pol.”
“O!” je spet vzkliknil Pu.”Kaj pa je severni pol?” je vprašal.
“Pač nekaj, kar odkriješ,” je tjavendan rekel Christopher Robin, ki tudi sam ni preveč dobro vedel, kaj je to.
“O! Že vem,” je rekel Pu. “Lahko medvedje pri odkrivanju kaj pomagajo?”
“Seveda. In tudi Zajec in Kengu in sploh vsi. To je ravno ekspedicija: vsi skupaj v dolgi vrsti. Najbolje bo, da sporočiš še drugim, naj se pripravijo, jaz pa bom medtem pogledal, če je puška v redu. In vsi moramo vzeti proviant.”
“Kaj moramo vzeti?”
“Hrano.”
“O!” je zadovoljno zabrundal Pu. “Zdelo se mi je, da si rekel proviant. Takoj jim grem povedat!” In je odcapljal.
Najprej je srečal Zajca.
“O, Zajec,” je rekel, “si to ti?”
“Recimo, da nisem,” je rekel Zajec, “in poglejmo, kaj bi bilo potem.”
“Nekaj ti moram povedati.”
“Dobro, sporočil bom Zajcu.”
“Vsi gremo na eksmedicijo s Christopherjem Robinom!”
“Kaj pa bomo na njej?”
“Menda se bomo nekak napokali,” je rekel Pu.
“A tako?”
“Da. In odkrili bomo nekakšen pol ali nekaj takega. Ali pa mogoče kakšen gol? No, vsekakor bomo tisto odkrili.”
“Res, neres?” je vprašal Zajec.
“Res. In s sabo bomo vzeli nekakšne pro-reči, da jih bomo jedli, če bomo ravno pri volji za prigrizek. Zdaj grem še k Pujsku. Povej Kengi, boš?”
Pustil je Zajca in odhitel proti Pujskovi hiši. Pujsek je sedel na tleh pred vrati, veselo pihal regratove lučke in ugibal, ali bo letos, drugo leto, sploh kdaj ali nikoli. Ravnokar se mu je izšlo, da nikoli, in skušal se je spomniti, kaj naj bi sploh bilo, in upal, da ni kaj prijetnega, tedaj pa je prišel Pu.
“O! Pujsek,” je razburjeno vzkliknil Pu, “na eksmedicijo gremo, vsi, in hrano vzamemo s sabo. Nekaj bomo odkrili!”
“Kaj bomo odkrili?”
“Oh, kar nekaj.”
“Pa ne kaj divjega?”
“Christopher Robin ni nič omenil, da bi bilo kaj divjega. Rekel je samo, da je tujka.”
“Veš,” je resno dejal Pujsek, “saj tukaj me ne skrbijo, tam pa. Ampak, če bo z nami Christopher Robin, se ne bojim ničesar.”
Kmalu so se vsi zbrali na vrhu Gozda in eksmedicija se je razvrstila …
(Če vas mika, da bi izvedeli, kako se je tale dogodivščina nadaljevala, vabljeni v knjižnico …)
Knjižničarki Marta Grkman in Vesna Kropivšek
