Letos so bili zlati bralni značkarji iz kamniške občine že tretjič deležni nagradnega izleta, ki jim ga je podarila Občina Kamnik. Župan Matej Slapar je prisluhnil kamniškim knjižničarkam, ki so predstavile velik pomen bralne značke ter branja v življenju vsakega mladega človeka, in se strinjal, da se mlade bralce nagradi z nepozabnim izletom v Benetke.
Kamniški in komendski zlati bralci so se v soboto, 10. 5. 2025, v zgodnjih jutranjih urah v dveh avtobusih odpeljali v čarobne Benetke. Program so za nas pripravili v agenciji Oskar, spremljala pa sta nas vodnika Danijel Ilič in Alenka Žibert. Predstavila sta zgodovino Benetk, njihov blišč in bogastvo, ki je več stoletij krojilo usodo trgovcev, umetnikov, vseh, ki so živeli v Benetkah, pa tudi mnogih, ki so bili z Benetkami povezani: les iz naših gozdov in žeblji iz Krope so še danes zgodovinski del njihove gradbene kulture.
Z ladjo smo se odpeljali do mavričnega otoka Burano, kjer so nas že od daleč privabljale barvne hiške, ki so nekoč utrujenim ribičem kazale pot. Na tem otočku domuje čipkarstvo, o čemer priča muzej ter majhne trgovinice, v katerih smo si lahko nadeli klekljan šal. Odeti v nežna pregrinjala umetelnosti smo se odpeljali proti otoku Murano, ki slovi po steklu. Obiskali smo steklarsko delavnico, kjer smo si ogledali mojstra pri izdelavi konjička in vrča ter spoznali obe tehniki: vlečenje segretega stekla in pihanje.
V popoldanskem delu so nas Benetke očarale z arhitekturo, bogastvom in skrivnostnostjo. Mnogi kanali, drobne uličice, golobi, vroče sonce, nenehno štetje vseh prisotnih, lov za hladnimi napitki in kosom pice ter v zlato odeta bazilika sv. Marka, doževa palača z osupljivim pročeljem, most vzdihljajev, prestižne gondole, zvonik svetega Marka z legendo, ki poveličuje golobe, most Rialto ter vonj po morju, po brezmejnosti … vse to se je zrcalilo v našem potepanju po Benetkah.
Iskreno smo hvaležni našemu županu Mateju Slaparju, ki je zlatim bralcem podaril to nepozabno izkušnjo, s katero odhajajo v svet. Zahvala velja tudi učiteljicama Mojci Janžekovič in Andreji Žavbi Kren, ki sta se nam pridružili, spremljali naše učence in bdeli nad njimi.
Marta Grkman, knjižničarka in mentorica BZ na OŠTB
Nekaj utrinkov naših učencev:
Zbrali smo se v soboto, 10. 5. 2025, ob 4.45. Ko sem prišla na zbirno mesto, sem hitro pozdravila prijatelje in učitelje obvestila o svoji prisotnosti. Razdelili smo se na dva avtobusa in odrinili na pot proti Benetkam.
Med potjo sem počivala, se pogovarjala s prijateljicami in na vsake toliko časa se je oglasila tudi naša vodička. Na avtobusu je poleg mene sedela punca, ki je nisem poznala, a sva med dolgo vožnjo imeli še preveč časa za pogovor.
Najprej smo prispeli do parkirišča, kjer smo zapustili avtobus in se peš podali proti ladji, ki nas je čakala na pomolu. S prijateljicami smo si našle mesto na sprednjem delu ladje, kjer smo imele prelep razgled na različne otoke, mimo katerih smo se peljali.
Prvi postanek smo naredili na otoku Burano. Tam smo si ogledali cerkev in zraven nje še kapelo sv. Barbare. Vodička pa nas je nato vodila še k ogledu tradicionalnih čipk in mask, ki so značilni za ta otok.
Kmalu smo se vrnili na ladjico, ki nas je popeljala do otoka Murano, ki je znan po muranskem steklu, katerega izdelavo smo si imeli priložnost ogledati. Po demonstraciji izdelave vaze in konjička pa smo lahko nekaj izdelkov tudi kupili.
Zatem pa smo se odpravili še na zadnji otok – Benetke.
Tam nam je vodička najprej razkazala in opisala arhitekturne znamenitosti, nato pa smo lahko sami nadaljevali in prosto raziskali široko ponudbo butikov, stojnic in slaščic, ki jih ponujajo Benetke. S Sofijo sva se skupaj odpravili po mestu in si privoščili lokalno hrano, v kateri sem zelo uživala.
Z vsako minuto na soncu mi je postajalo bolj vroče, zato sem bila vesela, ko sem na ladji ponovno začutila vetrič.
Nazaj na avtobusu smo na zvočniku predvajali različno glasbo, ki nam je vsem zelo popestrila vožnjo, med poslušanjem, petjem in plesanjem pa smo si imele tudi veliko za povedati.
V Kamniku smo se poslovile in šle vsaka v svojo smer.
To čudovito potovanje smo si prislužili z devetimi leti opravljene bralne značke, hvaležna sem vsem, ki so nam to omogočil, tudi vam, knjižničarka Marta, ki ste nas spodbujali pri branju knjig in na potovanju skrbeli za našo varnost. (Brina)
Včeraj smo se vsi, ki smo v vseh devetih letih osnovne šole opravili bralno značko, odpravili na izlet v Benetke. Zbrali smo se zelo zgodaj zjutraj, ob 4.45, še v temi in precej zaspani. Kljub zgodnji uri smo bili veseli, da nas čaka nekaj posebnega – Kamnik je ena izmed redkih občin, ki zlate bralne značkarje nagradi z izletom v Benetke. Kmalu po zboru smo se odpeljali z avtobusom proti Italiji. Med potjo se nam je pridružila vodnica. Vožnja je trajala približno štiri ure. Večina časa smo preživeli mirno – nekateri so spali, drugi poslušali glasbo, se pogovarjali ali samo gledali skozi okno.
Ko smo prispeli, smo se sprehodili do obale in se vkrcali na ladjo, s katero smo obiskali dva otoka pred Benetkami – najprej Burano, nato še Murano. Burano je znan po svojih pisanih hišah in čipkah. Sprehod po tihih uličicah, med barvitimi hiškami je bil zelo prijeten. Naredili smo nekaj fotografij, kupili manjše spominke in si ogledali domače trgovinice.
Z ladjo smo se nato odpravili na Murano, kjer smo si ogledali, kako izdelujejo figurice iz stekla. Pokazali so nam, kako oblikujejo stekleno vazo in konja. Vsi smo z zanimanjem opazovali hitro in spretno delo mojstra, ki nam je predstavil steklopihaštvo. Nekateri so si kupili steklene izdelke, saj je bilo na voljo veliko ročno izdelanih figuric, vaz in nakita.
Po ogledu Murana smo se z ladjo odpeljali proti glavnemu cilju – Benetkam. Mesto nas je pričakalo s svojim značilnim videzom: kanali, gondole, ozke ulice in številni mostovi. Vodnica nas je popeljala po mestu in nam predstavila glavne znamenitosti.
Med hojo nam je razlagala zanimivosti iz zgodovine mesta, kar je bilo poučno, čeprav je bilo zaradi vročine in gneče malo naporno.
Po koncu vodenega ogleda smo imeli nekaj prostega časa. Večina se nas je razkropila po mestu – nekateri so si privoščili italijansko pico ali sladoled, drugi so kupovali spominke, ali si preprosto vzeli čas za sprehod mimo ozkih ulic. Vzdušje je bilo kljub množici turistov sproščeno in prijetno.
Pozno popoldne smo se z ladjo vrnili do avtobusa in se odpeljali nazaj proti domu. V šolo smo prispeli okoli pol enajstih zvečer. Bili smo utrujeni, a se je splačalo. Dan je bil poln doživetij, lepih razgledov in novih izkušenj. Za mnoge izmed nas bo to ostal izlet, ki se ga bomo še dolgo spominjali, saj smo odšli zadnje leto, ko smo še učenci OŠTB. (Ela)
V soboto, 10. maja 2025, smo se učenci odpravili na izlet v čudovite Benetke. Zbrali smo se zgodaj zjutraj, saj je bil odhod že ob 5. uri. Čeprav smo bili še vsi precej zaspani, smo bili hkrati tudi navdušeni, saj nas je čakal dan, poln novih doživetij.
Vožnja z avtobusom je trajala približno 4 ure. Malo po 9. uri zjutraj smo prispeli v pristanišče, kjer nas je že čakala ladjica, s katero smo nadaljevali našo pot. Najprej smo se z ladjico odpeljali na otok Burano, ki nas je takoj očaral s svojo pisanostjo.
Hiše so bile pobarvane v vse možne barve – od živahne rdeče, oranžne, rumene do modre in zelene. Otok je bil miren, poln rož, prijaznih domačinov in manjših trgovinic s čipkami, po katerih je Burano znan. Sprehod po ozkih ulicah otoka je bil pravi užitek, še posebno za vse, ki radi fotografirajo. Po krajšem ogledu in postanku smo se z ladjico odpravili naprej na otok Murano. Ta otok je svetovno znan po svoji steklarski umetnosti. Ogledali smo si steklarsko delavnico, kjer so nam mojstri prikazali, kako iz staljenega stekla nastajajo čudoviti izdelki – vaze, figurice, svetilke in celo nakit.
Učenci smo z velikim zanimanjem spremljali delo steklarjev, saj je bil postopek zelo natančen, spretnost pa osupljiva. Imeli smo tudi nekaj prostega časa, da smo si lahko ogledali trgovinice s steklenimi izdelki in kupili kakšen spominek. Zatem nas je ladjica peljala v središča Benetk, kjer smo najprej občudovali Trg svetega Marka in baziliko svetega Marka. Vreme je bilo lepo – bilo je sončno in prijetno toplo. Mesto, zgrajeno na vodi, nas je navdušilo s svojimi kanali, gondolami, ozkimi ulicami in romantičnim vzdušjem. Po ogledu znamenitosti smo imeli nekaj prostega časa, da smo si lahko sami ogledali še kakšen kotiček mesta, poskusili italijanski sladoled ali kavo in si kupili spominke. Nekateri smo se podali tudi na krajše raziskovanje po mostovih in kanalih ter se prepustili čarobnemu utripu mesta. Pozno popoldne smo se ponovno vkrcali na ladjico, ki nas je popeljala nazaj proti avtobusu. Utrujeni, a polni lepih vtisov, smo se ob približno 19. uri odpravili na pot proti domu. Med vožnjo je bilo vzdušje sproščeno – nekateri so klepetali o doživetjih, drugi smo zaspali. Okoli 22.30 smo prispeli domov. Izlet v Benetke je bilo zares posebno doživetje. Spoznali smo del italijanske kulture, občudovali mesto, arhitekturo in naravne lepote ter se še bolj povezali med seboj. To je bil dan, ki si ga bomo zapomnili še dolgo. (Pika)
– V Benetkah mi je bilo zelo všeč. Najboljša stvar mi je bila vožnja z ladjico. Vse pohvale agenciji Oskar. (Jovana)
– Bilo je lepo in sončno. Všeč mi je bilo, ker smo se z nekaterimi bolj spoznali … (Lara)
– Najbolj mi je bila všeč vožnja z ladjo ter ogled barvnih hišk … (Lana)
– Na izletu v Benetke mi bo najbolj v spominu ostalo pohajkovanje po otoku Burano, med barvitimi zidovi tega prečudovitega otoka v Italiji. (Leon)
– Danes mi je bilo zelo všeč, saj sem bila prvič v Benetkah, ki so res zelo lepe. Res sem hvaležna, da nam je občina to omogočila. (Jona)
– Lepo sem se imel, zapomnil sem si otok Burano in prosti čas na njem. Hvala občini Kamnik za vse. (Ažbe P.)
– Ful fajn. Pa zlo prjazn od občine, da nam časti izlet v Benetke. (Vesna)
– Že sama priložnost videti očarljive Benetke na lastne oči, je neprecenljiva, spomini, ki bodo za vedno ostali tam, pa so vredni največ. (Asja)
(Vtise drugih 17 učencev še čakam …)
