OŠ Toma Brejca je bila uspešna na razpisu za dodelitev Erasmus akreditacije na področju šolskega izobraževanja za obdobje 2023–2027. Dodelitev Erasmus akreditacije potrjuje, da je institucija pripravila načrt za izvedbo visokokakovostnih aktivnosti mobilnosti za vzpostavitev čezmejne izmenjave in sodelovanje v okviru širših prizadevanj za razvoj svoje organizacije.
Koordinatorka Erasmus projektov: Mojca Janžekovič
V sklopu projekta Erasmus KA 122 se je knjižničarka Marta Grkman Repolusk v dneh od 13. do 17. 3. 2023 udeležila izobraževanja z naslovom Izkustveno učenje v Firencah: Trajnostni turizem in potovalna psihologija v praksi, ki je potekalo v Firencah, v studiu predavateljice Monice Ogaz.
Na izobraževanju so se udeleženci seznanili s sodobnim pristopom do potovanj in odkrivanj novih okolij, seznanili so se z uvajanjem v okoljsko in turistično psihologijo, eko psihologijo, trajnostnim turizmom, psihogeografijo in izkustvenim potovanjem. Turistične izkušnje ponujajo priložnosti za odkrivanje lepih krajev, ob tem pa tudi odkrivanja sebe, saj so potniki v novih situacijah, v neznanem okolju povsem drugi ljudje.
Poudarek izobraževanja je bil na doživljanju Firenc na dinamičen način, saj so udeleženci pri sprehodu (gibanju) po starem mestnem jedru in tipičnih okrožjih ter turističnih četrtih Firence pozorno opazovali, zaznavali vse videno, si poskušali vse čimbolj podrobno zapomniti in občutiti.
Prvi dan je bil namenjen predstavitvi vseh udeležencev ter šol in šolskih sistemov, v katerih posamezniki delujejo. V skupini so bile same učiteljice, štiri z Danske in 1 iz Anglije, torej skupaj 6 udeleženk in predavateljica Monica Ogaz, po rodu Mehičanka, ki pa je pred 19 leti prišla v Firence študirat slikarstvo, se tu poročila in je zdaj 1 leto zaposlena na Europass Akademiji za učitelje. Je certificirana svetovalka trenerka gestalt in art terapije.
Po uvodni teoriji eksperimentalnega izobraževanja, kjer je bilo ponovno predstavljeno delovanje in teorije Aristotela, Marie Montessori in drugih pedagogov, se je že prvi dan pričelo izkustveno odkrivanje Firenc. Po vodenem sprehoda do tržnice San Lorenzo, kjer je bilo potrebno z vsemi čuti doživeti razkošje sadno-zelenjavne tržnice, so udeleženci vsa ta občutja shranili v »potovalni kovček«, kar so izrazili v likovnem in literarnem smislu in predstavili soudeležencem. Pomembno sporočilo se je navezovalo tudi na vsebino kovčka, ki že vse življenje potuje s človekom, z vrednotami in spomini. In pomembnim izročilom, da mora človek na potovanju odpreti srce: se predati občutkom, vonjati ulice, tipati zidove, skulpture, gledati in videti drobne razpoke v umetelnem kipu, poslušati, kaj in kako »govorijo« trgi, ozke ulice …
V naslednjih dneh je v času jutranjih ur predstavljena teorija v drugem delu pouka vedno praktično zaživela. Udeleženci izobraževanja so se srečali z izkustveno teorijo učenja, ki poudarja, kako naše izkušnje, vključno z našimi mislimi, strahom, čustvi in okoljem, vplivajo na naš proces (David Kolb). Brez radovednosti, ki jo je nujno treba zbuditi v vsakem otroku (in odraslem), ne bi nikoli prišli do spoznanj in zakonitosti, ki nas spremljajo (Newtonovi zakoni fizike, Flemingov penicilin, Marie Curie in radioaktivnost in mnogi drugi primeri).
Firence s svojo zgodovino in umetnostjo predstavljajo presežek lepote, ki ga lahko hrani eno mesto. Smisel potovanja je v tem, da se izgubimo, da potem lahko najdemo nekaj dobrega v sebi. Izgubljanje je pot k rešitvam, zato je bila naloga naslednjega dne, da se udeleženci s tržnice San Ambrogio, kjer je bilo ponovno potrebno vsrkati vonjave, glasove in okuse, sami vrnejo v studio, kjer je potekal pouk. Vsak je moral najti svojo pot, svoj način, uriti spomin, sestavljati koščke poti, ki je udeležence pripeljala na dani naslov. Soočenje z lastnim labirintom, ki ga v svoji glavi sestavlja vsak posameznik, je bila dobra vaja za soočenje s strahovi, nelagodjem, zakrčenostjo in iskanjem rešitev.
V teoretičnem delu je bila predstavljena Maslowa hierarhija človeških potreb: fiziološke potrebe (zrak, voda, hrana, prebivališče, spanje, oblačila, reprodukcija), varnostne potrebe (osebna varnost, zaposlitev, zdravstvena varnost …), ljubezen in pripadnost (prijateljstvo, družina, vezi …), spoštovanje (status, moč, svoboda …) ter samouresničenje (postati največ, kar je mogoče). Samocenzura je najbolj transcendenten del piramide, zato je bilo potrebno v praktičnem delu ustvariti potovanje pisane piramide z vidiki, ki bi jih kot popotniki radi spodbujali. Teorijo preizkusiti s prakso – to je nujno potrebno storiti, če želimo, da učenci in mi spoznamo sebe.
Cilj izobraževanja o globalnem državljanstvu je v opolnomočenju učencev vseh starosti, da prevzamejo aktivne vloge, tako lokalno kot globalno, pri gradnji bolj miroljubnih, strpnih in vključujočih in varnejših družb.
Pri raziskovanju kraja je potrebno objeti moči, s katerimi razpolagami in negotovost, ki je tudi prisotna. Podzavestno želimo imeti vse pod nadzorom in vedeti, kako stvari tečejo. Toda ustvarjalnost nas uči, da ne moremo vsega vedeti, da se moramo prepustiti procesu.
Psihogeografija, ki je zaokrožila celotno izobraževanje, spodbuja popotnika, da v deželi ali kraju, ki jo/ga obišče ali po njej potuje, spozna domačine, se poskuša naučiti jezik, ki ga govorijo, se prepusti kraju in času in je prisoten tukaj in zdaj.
Zaključek je minil v duhu razmišljanja avtorja knjige Misli kot Leonardo da Vinci, iskrivega in karizmatičnega govornika ter vodja na področjih kreativnega razmišljanja, g. Michaela J. Gelba, ki pravi: bodi radoveden, razmišljaj neodvisno, izboljšaj svoje čute, vadi tišino, ki je ključ do sebe, preuči mojstre, okusi hrano ter objemi kaos in negotovost.
V duhu te popotnice bo potekalo delo v šolski knjižnici, pri knjižničarskem krožku ter bralnem klubu, saj je tu dosežen pogoj maloštevilne skupine (do 15 učencev), kar omogoča opisan način dela.
Marta Grkman Repolusk
V soboto, 19. 11. 2022, smo izvedli prvi del seminarja za učitelje geografije z naslovom OPAZUJ, MERI, SKLEPAJ IN UKREPAJ LOKALNO; RAZMIŠLJAJ GLOBALNO. Seminar se je odvijal na Oddelku za geografijo FF v Ljubljani v sodelovanju z Društvom učiteljev geografije. Del seminarja smo izvedli na terenu (odšli smo do Tivolija), del pa v računalniški učilnici na oddelku. Na terenu so udeleženci izvedeli kako lahko hitro in enostavno naredimo analizo vodnih virov, izdelamo vnose invazivnih rastlin v aplikacijo Uporabna geografija ter poskušali izdelati profil prsti. V računalniški učilnici smo analizirali pridobljene podatke ter se seznanili s programom izdelave ekskurzij.
Učitelji so se strinjali, da poučevanje na prostem učence bolj motivira za delo in nam zagotovili, da bodo pridobljeno znanje uporabili pri svojem nadaljnjem delu.
Mojca Janžekovič
Med 13. in 15. oktobrom je po Evropi potekalo v praznovanje Erasmus Days (Erasmus dnevi). K sodelovanju se je prijavila tudi naša šola, z namenom, da geografski stroki sporočimo koliko koristi prinaša program Erasmus+ šoli, učencem in zaposlenim, ne le na osebnostni ravni temveč tudi na strokovni.
Pripravili smo anketo, na katero je odgovorilo kar 68 učiteljev geografije iz osnovnih in srednjih šol. Rezultate smo predstavili na Lipovškovem taboru v Zasavju.
Ugotovili smo, da kar 68% zastopanih šol na taboru sodeluje v Erasmus+ projektih, predvsem pri mobilnosti učencev in učiteljev. Le 8 šol je v preteklih letih izvedlo sledenje na delovnem mestu. Od 53 vprašanih so samo trije geografi tudi koordinatorji projektov. Ugotavljamo, da so razlogi za nesodelovanje pri Eramsus+ projektu predvsem pomanjkanje znanja za vodenje projektov, sledi pomanjkanje časa.
Glede na zbrane podatke smo udeležencem na enostaven način predstavili Erasmus+ projekt ter številne možnosti, ki jih ponuja. Geografe smo spodbudili, da se pridružijo veliki evropski družini.
Koordinatorica
Mojca Janžekovič
Erasmus izmenjava na Kreti v mestu Heraklion je potekala od ponedeljka, 19. 9. 2022, do nedelje, 25. 9. 2022.
Aktivnosti so se izvajale v prostorih Erasmus Learn by Oloklirisi in na poklicni srednji šoli v Heraklionu.
Uvodne aktivnosti v ponedeljek so potekale v smislu predstavitev udeležencev in njihovih šol ter spoznavanja šolskih sistemov po Evropi. Sledil je voden ogled mesta Heraklion.
V torek je bilo predavanje o računalniški podpori znanstvenih eksperimentov med poukom, popoldne pa še delavnica uporabe kompletov Arduino, na kateri smo spoznali osnove programiranja vmesnikov Arduino.
V sredo smo obiskali srednjo poklicno šolo in si ogledali njihove prostore. V srednji šoli imajo programe avtomehanik, avtoelektrikar, ključavničar, maserka, frizerka, make up artist. Gostitelji so nam pokazali učilnice, v katerih poteka praktični del pouka, delavnice. Po ogledu so sledile delavnice za izvedbo eksperimentov s poceni potrebščinami ter izvedba teh eksperimentov po načinu poučevanja STEAM. Sledile so aktivnosti na prostem ter uporaba pripravljenih eksperimentov.
V sredo zvečer smo imeli skupno večerjo tradicionalnih grških jedi.
V četrtek se je odvijalo predavanje z naslovom Naučiti se, kako se učiti. Spoznali smo nekaj konkretnih strategij, kako prenesti znanje na učence, da se bodo lahko lažje učili. Sledile so delavnice Naučiti se učiti, na katerih smo razvijali strategije, kako razvijati otrokove znanstveno razmišljanje, znanstveni pristop in kreativno razmišljanje.
V petek so potekala predavanja na temo uvedbe umetnosti pri poučevanju po strategiji STEAM, popoldne pa delavnice na temo umetnost v poučevanju STEAM.
V soboto smo obiskali Tehniški muzej starodobne grške tehnologije. V muzeju smo na vodenem ogledu videli tehniške naprave, kot so prvi roboti, prve naprave za merjenje časa, razdalj, načine kriptografiranja, komunikacije na daljavo. Naprave so bile v uporabi v času stare Grčije (okoli 500 pr. n. št.).
V nedeljo smo izvedli evalvacijo programa, načrtovali uporabo usvojenih znanj, prejeli certifikate.
Peter Štubljar
Konec avgusta je v Olomoucu na Češkem potekal zaključni dogodek Erasmus + projekta LIFEdu (Learning through interdisciplinary field education), ki je bil namenjen vsem, ki jih zanima tematika učenja na prostem. Pri projektu sta poleg oddelka za geografijo Mariborske filozofske fakultete sodelovali še partnerski univerzi iz Olomouca na Češkem in Novega Sada v Srbiji.
Na pobudo izr. prof. dr. Eve Konečnik Kotnik so se dogodka udeležili tudi predstavniki DUGS-a, učiteljici Mojca Janžekovič in Nataša Mrak pa sta predstavili primere terenskega dela z učenci v gorskih pokrajinah. V okviru projekta so projektni partnerji pripravili gradiva o položaju učenja na prostem v sodelujočih državah in primerjalne analize trenutne vključenosti terenskega dela v učnih načrtih in študijskih programih. Hkrati pa so v eni od publikacij zbrani primeri konkretnih aktivnosti, ki jih lahko uporabimo pri delu z učenci in dijaki na prostem. Publikacije so dostopne na povezavi www.lifedu.upol.cz/outputs/.
