21. 10. 2020 | Knjižnica
Dragi učenci!
Nekateri učenci 6.–9. razreda si pretekli teden niste uspeli izposoditi knjig v šolski knjižnici, zato vas lepo vabim, da mi naslove knjig, ki bi jih radi brali, sporočite na moj e-naslov: grkman.marta@gmail.com.
Knjige vam bom v tem tednu (19.–23. oktober) do vključno petka po pouku na daljavo in do 15. ure prinesla k južnemu vhodu šole, samo sporočite mi vnaprej, da se uskladimo, kdaj bi prišli ponje. Istočasno mi lahko prebrane izposojene knjige tudi vrnete. Za lažjo komunikacijo me lahko kontaktirate tudi na tel. št. 041-759-136.
Lepo vas pozdravljam,
knjižničarka Marta Grkman Repolusk
17. 9. 2020 | Knjižnica, Novice
Malce za ogrevanje:
»In kam greš?«, je vprašala Želva Medveda.
»Po moje,« je rekel Medved, »grem Naprej.«
Želva je pokimala. »Ja, poznam ta kraj. Zelo je priljubljen. Zdi se, da v današnjih časih vsi rinejo tja.«
»Res?« je vznemirjeno rekel Medved.
»Je daleč?«
»Včasih je,« je skomignila Želva, »včasih ni.«
Lotila se je žvečenja majhnega lista in se poskušala spomniti, kdaj je daleč, kdaj pa ni.
»Odvisno, kdo gre tja.«
»Jaz grem,« je rekel Medved.
»Seveda, in kadarkoli lahko pokličeš taksi,« je ustrežljivo predlagala Želva.
»Taksi,« je poklical Medved.
Želva je izginila za drevo in se prikazala na drugi strani.
»Je kdo poklical taksi?«
»Jaz sem ga!«
In tako sta se premaknila naprej. Zelo počasi.
»Počasi,« je rekla Želva, »to je edini način, da kam prideš v tem gozdu.«
Ko je minilo nekaj časa, je Medved vprašal: »Sva se izgubila?«
»Ja, sva,« je pokimala Želva.
»To je del poti Naprej.«
»A tako,« je rekel Medved.
(odlomek iz knjige: Medved, ki ga prej še ni bilo in čarobni gozd, avtor Oren Lavie, Zala, 2017)
Povabljeni k branju, povabljeni na potovanja po izgubljenih deželah in k štetju cvetlic, povabljeni v naročje besed in v kraljestva zgodb.
Na sončen dan 17. septembra se pričenja nova bralna sezona – letos BRALNA ZNAČKA pluje že v 60. leto.
Naj nam bo s knjigo lepo, naj nam razodene vse skrivnosti sveta, naj nas potolaži, opogumi, zmehča, utrdi, naj nas pravljično očara …
Dragi učenci, naj se bralno potovanje prične. In naj se nikoli ne konča.
PRIPOROČILNI SEZNAM
Vaša knjižničarka in mentorica BZ: Marta Grkman Repolusk
23. 4. 2020 | Knjižnica, Novice
Danes je svetovni dan knjige.
Danes, 23. 4. 2020, je zelo poseben dan. Najbrž tudi mnogim bralcem, ki v knjigah potujejo v tisočerih svetovih, današnja resničnost ni ljuba. Obsojeni smo na potovanje po policah lastnih knjižnic, na branje naših najbolj srčnih knjig, najbolj ljubih odlomkov. Kar je v trenutnih razmerah zdravilno in pomirjujoče. Najbrž to tudi potrebujemo…
Danes mineva 3 leta od ene izmed pravljičnih noči branja na naši šoli. Neizmerno lepi spomini mene in obiskovalce te bralne noči vežejo na takratno druženje s knjigo Čisti krik. In na druženje z besedami, mnenji, s polnočno zgodbo ob ognju, z zaljubljenimi pogledi in pesmijo, ki je zvenela v noč …
Že tretjič smo se danes z učenci Bralnega kluba preko videokonference družili s katalonskim pisateljem Vicencom Pagesom Jordo in njegovim junakom, ki si je v trgovanju s hudičem izboril nesmrtnost. Spremljali smo njegovo tisočletno pot in morda prvič pomislili, kako nepremišljeni smo včasih v svojih željah, kako majhni … In tudi to spoznanje malce pomirja, kajti marsikaj imamo, pa premalo cenimo … premalo cenimo vrednost srečanj v živo, kjer misli prehitevajo besede, kjer slišiš brbotanje mladostniških hrepenenj, kjer si besede utirajo pot in je potrebno miriti strasti … Pri srečanju preko videokonferece pogrešam odzivnost, pogrešam prekinitve, pogrešam živost. Pa vendar, daje nam možnost srečanja, slišimo se in vidimo in za hip tudi začutimo.
Galicijski pisatelj Agustin Fernandez Paz pravi, da ljudje potrebujemo zgodbe, da smo lačni besed, da je to naša osnovna potreba, zapisana v DNK. Meni, da je potrebno brati, da lahko postanemo državljani, ki si znamo v demokratični družbi izoblikovati svoje lastno mnenje.
Torej, berimo, da bomo vedno znali imeti svoje lastno mnenje.
Danes, na praznik knjige, bdimo v njeni družbi pozno v noč. Nocoj je to dovoljeno …
Morda za lahko noč in za današnje čase še utrinek iz knjige A.A. Milneja: Medved Pu:
»Naš stari osel Sivček je sameval v osatastem kotičku gozda. Sprednje noge je široko razkoračil, glavo je nagnil postrani in se zatopil v premišljevanje.
Včasih je otožno pomislil: «Zakaj?«, včasih se je vprašal: »Čemu?«, včasih je vrtal: »Kako neki?« – včasih pa sploh ni dobro vedel, kaj premišljuje. Zato se je zelo razveselil, ko je pricapljal mimo Winnie Pu, saj je vsaj malo lahko nehal premišljevati, toliko, da ga je turobno vprašal: »Kako se imaš?«
»In kako se imaš ti?« je odvrnil Winnie Pu.
Sivček je počasi zmajal z glavo.
»Tako – tako,« je rekel. »Zdi se mi, da se že dolgo sploh nimam več.«
Knjižničarka Marta Grkman
23. 4. 2020 | Knjižnica, Natečaji
Pred dnevi se je zaključil literarni in likovni natečaj z naslovom »V moji mami cveti ljubezen«. Tokrat je potekal drugače, kot pač v teh tednih vse poteka drugače. V natečaju so sodelovale le 4 učenke. Njihovih pošiljk sem bila vesela. Poleg risb je bilo še spremno besedilo, ki ga sicer nihče ne pripne. Vsaka risbica je pripotovala s svojo zgodbo, s svojim soočanjem povsem nove razsežnosti, ki nas ta hip hromi, duši in morda v nas budi povsem nove poti. Upam, da dobre, optimistične.
S privolitvijo vseh udeleženk objavljam risbe in njihove avtorice: Maša Svetec, Ajda Štrumbelj, Lana Težak in Špela Štrumbelj.
Vse risbe so bile nagrajene, vsem udeleženkam je bil s posebno poštno pošiljko vročen dišeč šopek.
Naj jim dehti, njim in njihovim mamam.
Marta Grkman, knjižničarka na OŠ Toma Brejca
